Klemnova zgodba

Januarja 2019, ko sva izvedela za nosečnost s Klemnom se je začelo to naše potovanje. Po nekaj mesecih je postalo jasno, da to ne bo pot, ki bi jo opravili z levo roko, ampak bo od nas zahtevala obilo zaupanja.

Na to pot sva se podala prestrašena. Imela sva toliko vprašanj, a le malo odgovorov. A po Klemnovem rojstvu sva začela spoznavati, da ni vse v tem, da imava vse odgovore na najine dileme. Dovolj je bila brezpogojna ljubezen do najinega sina. Pa to ne pomeni, da preizkušenj zaradi tega ni bilo. Ravno nasprotno. V mesecih po njegovem rojstvu sva začela spoznavati, da je vsak dan, ki nam je podarjen resnično blagoslov. Stvari, ki so bile do tedaj samoumevne, so s Klemnom postale dragoceno darilo. 

Pot je bila in je še naporna. A ob nas po tej poti stopajo ljudje, ki so zaradi Klemna postali dragoceni člani naše družine. Ponosna sva, da Klemnova zgodba in s tem zgodba naše družine spreminja srca. Ne samo nas, ampak tudi vseh, ki nam na tej poti pridejo naproti.

Mi nismo normalna družina, a s tem, ko je Lucija na pregledu pri ginekologinji v Mariboru jasno dejala: "Ta otrok BO živel!" se je pred nami odprla pot brezpogojne ljubezni. Klemen je od rojstva vključen v paliativno oskrbo. Ta pojem s sabo še vedno prinaša občutek, da se s paliativo vse konča. Toda ravno Klemen dokazuje, da pri paliativni oskrbi ni pomemben konec zgodbe, ampak vse to, kar se do konca še lahko zgodi. In kako pomembno je, da je v tem času otrok deležen najboljše možne oskrbe, ob tem pa je v to vključena celotna družina.

Vabima vas, da se nam na tej poti pridružite. Skupaj lahko poskrbimo, da bodo otroci in družine otrok vključenih v paliativno oskrbo skupaj preživeli dragocen in kvaliteten čas.

Lucija in Dušan Poslek